Zgodovina

Zgodovina društva 1887 – 2011

Občani Trbovelj so se v letu 1887 odločili, da je potrebno organizirati varovanje pred požari. Tako je bil 4. junija 1887 sprejet sklep o ustanovitvi društva za obrambo pred požari. Ustanovni člani so bili: Terpotiz Martin-direktor rudnika, Roš Ferdinand-veleposestnik iz Hrastnika, Janez Logar-takratni župan. Pravila o delovanju društva so bila uradno potrjena 30.istega leta s številko dokumenta 17888 takratnega štajerskega namestništva.

V obdobju od 1887 do 1890 je bil prvi poveljnik Gasilskega društva Trbovlje-trg Ivan Kramar. Po zgodovinskih zapisih je od 24. do 28. septembra istega leta društvo opravilo že svojo prvo nalogo pri požarnem varovanju regionalne gospodarske razstave s 6 popolnoma opremljenimi možmi, ki jo je pripravila kmetijska podružnica. Že v začetku delovanja društva so bili člani gasilskega društva narodno zavedni, vendar so bila povelja žal še vedno v nemščini. Društvo dobi prvi prapor v letu 1888. Že v naslednjem letu 1899 pa je članom gasilskega društva uspelo, prvim med gasilskimi društvi uvesti slovenski jezik, na prapor pa je bila pripeta trobojnica. To izredno narodno zavest nikakor niso prenesle nemške in nazadnjaške sile, ki so skušale takšne aktivnost članov društva  preprečiti. To bi jim tistega leta skoraj uspelo, vendar je zaradi priljubljenosti in potrebnosti gasilske dejavnosti med občani, izredne privrženosti društvu ter vztrajnosti nekaterih vplivnih oseb, ustanoviteljev in posameznih veljakov v občini bilo preprečeno. Število članstva je postopoma naraščalo, v vodstvene strukture pa so bili v večini vključene znane in napredne osebe občine. Varovanje takratnih Trbovelj – trga, Vod in Lok je bilo uspešno opravljeno. V katastrski občini Trbovje, ki je merila dobrih 39,8 km2 je v tistem času leta 1900 živelo 6339 prebivalcev. Kronika beleži manjše in večje požare po zaselkih v obrobju mesta, v mestu in posameznih tovarnah. Povsod so bili gasilci uspešni pri varovanju in reševanju premoženja in ljudi. Za svoje delo so v tistem času prejeli številna priznanja. Strokovno in organizacijsko so nadaljevali delo v leseni baraki s skromnim ročnim orodjem. Leta 1902 je bil zgrajen gasilski dom z veliko shrambo, dvema sobama in skladiščem. Poleg doma je stal stolp za vadbo in sušenje cevi ter vadbeni poligon. Društvo je uporabljalo že več ročnih brizgaln, pritrjenih na vozovih, potezno lestev ter voz za gašenje in opremo za 60 mož. V okoliških vaseh so imela društva male dvokolesne brizgalne s potrebnimi cevmi. Med prvo svetovno vojno je bilo delo delno okrnjeno zaradi vpoklica članov v vojake. Takoj po vojni pa je delo v društvu širše zaživelo.Gasilci so bili prisotni na vsaki prireditvi. Zaradi tega so bili izredno priljubljeni med ljudmi. Samostojno so organizirali različna praznovanja in prireditve. Za poživitev dela ter dobro izvajanje programov je imelo društvo svoj pevski zbor. Le-ta je uspešno nastopal in s svojo narodno usmerjenostjo utrjeval med člani ter občani slovensko besedo in pesem. Gasilsko društvo je stalno skrbelo za pridobivanje novih članov. Pomlajenemu članstvu je v letu 1932 uspelo poživiti dela pevskega zbora ustanovili pa so celo tamburaški zbor.

Novembra leta 1933 se je društvo na osnovi novega gasilskega zakona in nove ureditve preimenovalo v Prostovoljno gasilsko četo Trbovlje, ki je spadala v takratno Podravsko banovino. Ime četa se je le malo uporabljala. Leta 1934 je bila organizirana tako imemovana župna vaja v kateri so sodelovale gasilske enote od Ljubljane do Siska. Od gasilskega inšpektorja takratne banovine je društvo prejelo izredno pohvalo in pobudo za zgraditev večjega gasilskega doma.Leta 1937 so člani društva s prostovoljnim delom razširili prostore svojega doma, zgradili novo orodjarno, stare prostore so preuredili v klubsko sobo. Delovne uspehe so člani uživali le kratek čas, saj je tudi njih doletelo gorje in zlo druge svetovne vojne. Okupator je z aretacijami razredčil gasilske vrste, vendar delo društva zaradi tega ni bilo ogroženo, se več, člani so se  tesneje povezali ter skupno nadaljevali z že utrjeno in prekaljeno zavestjo. V društvu je nastopila reorganizacija zaradi prisilne mobilizacije mlajših članov v nemško vojsko, starejši pa so začeli društvo zapuščati zaradi terorja in nasilja. Člani društva niso dolgo prenašali bremena in nasilja okupatorja. Sprva so odhajali v partizane posamič, potem pa skupinsko. Ena skupina gasilcev je odšla v partizane tudi z gasilskim avtomobilom. Po osvoboditvi so se tudi naši člani vračali kot prekaljeni borci. Snidenja v starem gasilskem domu  so bila nepopisno radostna. Zlo vojne pa je razredčilo naše vrste, saj se 7 naših članov ni vrnilo iz bojev (Petek Mihael, Bartol Slavko, Cestnik Ludvik, Škof Mirko,Tratnik Binče, Naglav Jože, Kukenberg Andrej). V njihov spomin smo vzidali spominsko ploščo pri vhodu v naš sedanji dom. Čas je bil za spremembe in obnovo gasilskega društva. Takratno vodstvo pod predsedstvom tov. Gučka in poveljnikom tov. Hlastanom ni imelo lahkega dela zaradi težkih materialnih razmer. Začrtala se je nova pot delovanja.

Sprejet je bil sklep, da se spremeni prvotni naziv Gasilsko društvo Trbovlje – trg v Gasilsko društvo Trbovlje-mesto. Značilno za razvoj društva je bil velik poudarek organiziranemu strokovnemu delu. Začele so se redne vaje in tekmovanja. V naše vrste smo sprejeli pionirje. Leta 1948 pa je bila ustanovljena ženska desetina po prizadevnosti takratne članice Vide Guček. Posebno ponosni smo bili, da je bila ta ženska desetina prva skupina gasilk v Sloveniji. Pridobivanje finančnih sredstev za nakup opreme se je v tem obdobju izvajalo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov in drugimi aktivnostmi društva. Razvoj občine Trbovlje je bil izredno hiter. To je narekoval večjo aktivnost pri spremljanju požarne ogroženosti, usposabljanju gasilcev, nabavo nove tehnične opreme in gasilskih vozil. V letu 1960  se pokažejo potrebe po reorganizaciji gasilstva, prične se razmišljati o poklicni brigadi, o novem objektu, vse z namenom, da se v občini zagotovi varnost ljudi in premoženja. Opazen premik na boljše je bil v letu 1968, ko je bil gasilski dom dograjen in dan na uporabo Gasilskemu društvu Trbovlje- mesto. Tega leta se je pričel postopek rednega zaposlovanja gasilcev. V društvu se je izoblikovalo poklicno jedro in dobimo stalno dežurno službo, ki se postopno širi v enoto. Stanje gasilske operative je v tem obdobju na nivoju, ki še vedno zaostaja za razvojem gospodarstva in ostalih družbenih dejavnosti. Na podlagi Zakona o varstvu pred požarom je bila leta 1977 ustanovljena Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Trbovlje, ki je zagotavlja financiranje gasilske dejavnosti. Financiranje ter pokrivanje stroškov v društvu je potekalo nemoteno. Dejavnosti društva postanejo z nadzorom strokovnih delavcev kvalitetnejše.V osemdesetih letih društvo opravlja aktivnosti v skladu z obstoječo zakonodajo. Pomembne in odgovorne naloge izvaja na področju Civilne zaščite. Društvo je s svojo gasilsko enoto vključeno v združeni odred CZ občine Trbovje. Skupno z njimi se načrtuje nabava gasilske opreme in skrbi za redno usposabljanje obveznikov gasilskih enot CZ v občini. V občini je velik povdarek namenjen preventivnemu delovanju in usposabljanju občanov. Opremljenost gasilske enote se prikaže na razstavi v Delavskemu domu ob dnevu Civilne zaščite  v obdobju 1985 -1988 leta. Skupaj z poklicnimi gasilci  smo bili aktivno vključeni v aktivnosti, ki so se izvajale v občini Trbovlje v letu 1990, pred in v sami osamosvojitveni vojni. Žal za gasilce-udeležence te vojne še vedno ni urejen status veterana vojne za Slovenijo. Z novo zakonodajo, ki je bila sprejeta po letu 1992 je bilo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami izločeno iz obrambnega sistema z namenom, da se organizira kot celovita dejavnost, da se vse reševalne službe in druge namensko organizirane sile za zaščito, reševanje in pomoč povežejo v organizacijsko in funkcionalno enoten sistem. Sprejet je Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in s posebnim zakonom je urejeno varstvo pred požarom in gasilstvo. Gasilstvo postane obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo lokalne skupnosti in država. Gasilstvo je še vedno dejavnost humanitarne narave.

S sklepom ustanovitelja Občine Trbovlje je bil 15.5.1994 ustanovljen Gasilski zavod Trbovlje. Zavod  je v skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč postal tudi enota širšega pomena. Prostovoljno gasilsko društvo Trbovlje-mesto s svojimi 56 operativnimi gasilci skupaj s Gasilskim zavodom Trbovlje tvori gasilsko enoto V. kategorije, kar pomeni operativno delovanje v celotni občini Trbovlje, seveda v sodelovanju s teritorialnim gasilskim društvom. Prioritetna naloga je zagotavljanje operativne pripravljenosti, izobraževanje in usposabljanje.  Po spremembi zakonodaje gasilci izgubimo svojo klicno številko 93. Na državnem nivoju se v letu 1995 postavi enoten sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter uvede nova klicna številka za klic v sili 112, katere naloge izvaja Regijski center za obveščanje Trbovlje. Z postavitvijo sistema smo gasilci v začetni fazi bili nezadovoljni, kasneje pa se pokaže, da smo s tem sistemom pridobili mnogo. Določena so operativna območja za posamezno gasilsko društvo, enoten sistem radijskih  zvez ZARE in sistem tihega alarmiranja pa vsem skupaj zagotavljata hitro aktiviranje gasilskih enot in dobre radijske povezave, ki so pomembne pri izvajanju nalog. Tudi področje alarmiranja v tem času doživi spremembe.

Da smo gasilci in ostale enote v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami  usposobljeni v primeru večjih nesreč je bilo prikazano na državnih vajah »VLAK 2001«, »KLOR 2006« in »SAVA 2011«, kjer so člani PGD Trbovlje mesto in Gasilskega zavoda Trbovlje aktivno delovali. Medobčinsko sodelovanje je nujno potrebno tudi v gasilstvu. Takjo redno organiziramo vaje s sosednjimi gasilskimi društvi.

Društvo je v letu 2001 bogatejše za  kombi Renault Master, v naslednjem letu 2002 pa še za prikolico z orodjem in opremo. Prostovoljno gasilsko društvo Trbovlje mesto v letu 2003 pristopi k računalniški obdelavi podatkov. Baza podatkov o članih društva, popis opreme in sredstev, čini, položaji, usposabljanja in napredovanja se postopoma vnašajo v računalniški program »VULKAN«. Društvo prične vse aktivnostmi za pridobitev novih gasilkih izkaznic. V naslednjih letih nadaljujemo z udeležbo na posameznih gasilskih tekmovanjih. Z ekipami pionirjev, članice B, člani A in veteranov smo se udeleževali tekmovanj. Zadnja leta naša mladinska in pionirska ekipa uspešno sodeluje tudi na državnih tekmovanjih in zaseda odlična mesta. Na področju dela veteranov je potrebno povdariti, da so tudi v tem obdobju odigrali aktivno vlogo. Vključeni so bili v delo organov društva in gasilske zveze, s svojo ekipo so bili aktivni na regijskemu tekmovanju, udeležili so se srečanja veteranov v okviru gasilske zveze Trbovlje. S svojo prisotnostjo v društvu so dokaz vztrajnosti in izkušenosti.

Predsedniki društva v obdobju od leta 1887 – 2011

  • Pred 1945 letom društvo ni imelo predsednika.
  • Franc Guček 1945 – 1948,
  • Florjan Bregar 1948 – 1964,
  • Ernest Oplotnik 1964 – 1985,
  • Peter Kunšek 1985 – 1996,
  • Jani Gros 1996 – 1998,
  • Zlatko Čibej 1998 – 2003,
  • Zoran Višnikar 2003 – 2008,
  • Pavel Krevl 2008 -

 Poveljniki društva v obdobju od leta 1887 – 2011

  • Ivan Kramar1887 – 1890,
  • Adolf Widra 1890 – 1891,
  • Ivan Kramar 1891 – 1893,
  • Anton Počivavšek 1893 – 1894,
  • Franc Kalan 1894 – 1895,
  • Ivan Kramar 1895 – 1897,
  • Aleksander Falk 1897 – 1898,
  • Ivan Kramar 1898 – 1921,
  • Franc Dežman 1921 – 1925,
  • Franc Pungerčan 1925 – 1927,
  • Guček Franc 1927 – 1941,
  • Florjan Bregar 1941 – 1947,
  • Slavko Hlastan 1947 – 1960,
  • Ernest Oplotnik 1960 – 1964,
  • Ivo Gračnar 1964 – 1988,
  • Alojz Klopčič 1988 – 1992,
  • Srečko Kerin 1992 – 1994,
  • Stojan Petek 1994 – 1996,
  • Andrej Drnovšek 1996 – 1998,
  • Oto Špilar 1998 – 2003,
  • Andrej Sakelšek 2003 – 2008,
  • Boštjan Smodiš 2008 -